Nekdanji škotski nogometni reprezentant Gordon McQueen, ki je v svoji karieri igral za slovita kluba Manchester United in Leeds United, je pred smrtjo izrazil prepričanje, da je dolgoletno udarjanje žoge z glavo ključno prispevalo k razvoju njegove bolezni. Na mrliski preiskavi v Northallertonu so predstavili dokaze, da je McQueen leta 2021 zbolel za vaskularno demenco, dve leti pozneje pa je v 71. letu starosti umrl. Njegova hči Hayley McQueen je na zaslišanju poudarila, da se je oče zavedal posledic svoje profesionalne poti. McQueen, ki je bil znan po svoji višini in izjemni igri z glavo, je bil eden izmed številnih nogometašev svoje generacije, pri katerih so pozneje diagnosticirali nevrodegenerativne bolezni. Družina je izpostavila, da so bili treningi in tekme v tistem obdobju zaznamovani s težkimi usnjenimi žogami, kar je povzročalo ponavljajoče se mikropoškodbe možganov. Preiskava osvetljuje širšo problematiko v poklicnem športu, saj se nogometne zveze vse pogosteje srečujejo z vprašanji o varnosti igralcev in dolgoročnih vplivih udarcev v glavo. Primer Gordona McQueena služi kot pomemben precedens za razumevanje poklicnih bolezni v športu in spodbuja razprave o omejevanju udarjanja žoge z glavo na treningih mladih kategorij.

Poklicne bolezni kože predstavljajo eno najpogostejših obolenj v povezavi z delom, pri čemer so pogosto prizadeti delavci v gradbeništvu. Članki izpostavljajo pomen zgodnjega obveščanja ob sumu na takšno obolenje za ustrezno ukrepanje in zaščito zaposlenih.

V Avstraliji se obrtniki, ki obdelujejo umetni kamen za kuhinje in kopalnice, soočajo z resnimi zdravstvenimi težavami zaradi vdihavanja prahu, ki nastaja pri rezanju tega materiala. Prah povzroča bolezni dihal in dolgoročno ogroža njihovo zdravje.

Nizozemski delavci povprečno preživijo 8,8 ur na dan sedeč, kar predstavlja resno tveganje za zdravje. Raziskave CBS kažejo, da je prekomerno sedenje med delovnim časom pereč problem, ki zahteva pozornost delodajalcev. Strokovnjaki opozarjajo na dolgoročne posledice takšnega načina življenja, vključno s povečanim tveganjem za različne bolezni, in pozivajo k ukrepom za spodbujanje gibanja med delovnim časom. Med poklici, ki so najbolj izpostavljeni dolgotrajnemu sedenju, so delavci v IT sektorju in tisti, ki delajo od doma.